Skip to content Skip to footer

Šola ferratarstva v plezališču Kanzianiberg – Škocjanska gora v Avstriji

Zadnjo soboto v juniju je PD Polet organiziralo šolo ferratarstva v plezališču Kanzianiberg oz. Škocjanska gora v Avstriji. Izleta se je udeležilo 33 plezalnih nadobudnežev od vsepovsod. Kanzianiberg oz. Škocjan je apneniški in konglomeratni čok blizu Baškega jezera (Faaker see) in gradu Bekštajn (Finkenstein). Sredi prijetne ravninske pokrajine nas presenetijo monolitni, do 90 metrov visoki kamniti bloki, ki jih kar ni konca, če se odpravimo peš pod steno – obhod je namreč dolg kar 700 metrov. Na zahodno in južno stran kaže Škocjan strmi, skalnati obraz, na vzhodno pa je bolj pohleven, saj je gozdnat.

Po prihodu na izhodišče smo se opremili s samovarovalnimi kompleti, čeladami in rokavicami, nato pa pozorno poslušali naše vodnike oz. inštruktorje, ki so nam posredovali napotke za plezanje. Jože nas je sicer s teorijo seznanil že na avtobusu. Razdelili so nas v tri skupine in vsako skupino sta vodila po dva vodnika. Pred vstopom v steno so vodniki ponovno pregledali, če imamo opremo ustrezno nameščeno, nato pa je šlo zares. Jože je vsem skupaj pokazal osnove hoje oz. plezanja po ferratah, dopolnjevali pa so ga še ostali vodniki: Marjan K., Vinko, Marjan O., Edo in Martin. Začetek je bil kot vedno težak, sploh za nas, ki smo se s ferratami spoprijeli prvič. Našo skupino sta vodila Martin in Marjan O., ki je kot izkušeni plezalec podal še marsikateri koristen nasvet. K sreči smo se z vročega sonca kmalu umaknili v senco, v kateri smo plezali večino časa. Martin, ki je vodil našo skupino spredaj, je bil neusmiljen pri upoštevanju navodil in vrstnega reda in le na kakšnem lažjem delu je smel do izraza priti naš smisel za humor. Kot vedno, se je tudi tokrat izkazalo, da ima mladost prednost, saj sta se naši mladenki v skupini odlično odrezali tako v steni kot tudi pozneje pri prehodu 20 m jeklene vrvi nad 30 metrsko globino. 
Ko smo se na koncu že precej utrujeni in lačni vračali k avtobusu, se nam je zdela začetna stena, ki smo jo zjutraj gledali s strahospoštovanjem, otroško lahka. Zahvala gre našim vodnikom, ki so nas varno in srečno pripeljali do konca, zaradi česar so se še posebej oddahnili in bili veseli skupaj z nami. Hvala vsem vodnikom in ostalim udeležencem za prijetno in koristno izkušnjo, ki jo vsem toplo priporočam.

Mojca Starič

no images were found