Skip to content Skip to footer

Na Veliki vrh po dveh poteh

V soboto 21.09.2013 smo se planinci Planinskega društva Polet odpravili na Gorenjsko. Naš cilj je bil Veliki vrh, 2088 m n.v. v Karavankah.
Na pot smo se odpravili v zgodnih jutranjih urah, saj smo se držali starega planinskega pravila, da je treba v hribe zgodaj zjutraj. Za to soboto je bilo napovedano lepo vreme, zato smo se vsi veselili nove planinske ture. V Šentrupertu se nas je zbralo bolj skromno število, a smo do Ljubljane napolnili mali avtobus za dvajset potnikov.
Naš glavni vodnik Tone, ki dobro pozna gore, je že v razpisu predvidel dve smeri, po kateri bi lahko osvojili Veliki vrh, zato smo se nad Podljubeljem razdelili v dve skupini. Manjšo skupino treh pohodnikov je vodil Tone. Pot so začeli v Jelenju in se skozi Dolžanovo sotesko opravili proti Kofcam in se nato po južnem pobočju vzpeli na Veliki vrh.
Ostali smo se po lovski poti odpravili proti planini Korošica. Debelo uro smo se strmo vzpenjali skozi gozd in potem na planini zavili proti koči. Privoščili smo si polurni počitek, se na soncu dodobra ogreli in nadaljevali pot v smeri Velikega vrha proti Hanjževemu sedlu, kjer se stikata slovenska in avstrijska meja. Na sedlu smo si vsi nadeli plezalne pasove in čelade, vodnik Martin pa je poskrbel za varno plezanje naše najmlajše planinke Lane, ki se je letos po osvojitvi Triglava prav navdušila za naše plezalne poti.
Pot do vrha je bila zmerno zahtevna. Seveda je bilo treba že na začetku ob jeklenicah tudi plezati. Pot je bila krušljiva, zato smo še posebno pazili, da nismo sprožili kamenja. V dobri uri in pol smo bili na vrhu, kjer so se nam pridružili tudi ostali Poletovci, ki so vrh osvojili po manj zahtevni poti. Žal so se iz južne strani začele proti vrhu valiti megle, zato nismo mogli uživati v razkošnih razgledih.
Pospravili smo našo plezalno opremo v nahrbtnike, malicali, se fotografirali in se skupaj spustili do Doma na Kofcah. Tu je bilo še veliko drugih planincev, družin z majhnimi otroki, ekstremnih gorskih kolesarjev v popolni opremi in nekaj nestrpnih konj. Krajši počitek so nekateri izkoristili za pokušino dobrot, ki so jih ponujali v koči. Sledil je samo še spust v dolino do parkirišča in nato vožnja (s postanki) do doma.

Martina Ruperčič

no images were found