(sobota, 7. november 2015)
Prvi potniki smo na avtobus vstopili v Mokronogu petnajst minut
pred sedmo, od tam pa smo se odpeljali proti Šentrupertu, kjer smo
pobrali glavnino skupine, V Ljubljani na Dolgem mostu pa še zadnje
potnike. Naša naslednja postaja je bilo počivališče Voklo, kjer smo
spili obvezno kavico za dobro jutro. Tu se nam je pridružil prvi vodnik,
ki nas je vodil do izhodišča za Pristovški Storžič, in sicer mejnega
prehoda Jezersko. Po prihodu smo se po dobrih desetih minutah, ki
smo jih porabili za pripravo, odpravili na pot. Najprej smo hodili po
gozdni stezi, ki se je čez nekaj časa strmo povzpela.
Dvignili smo se nad gozdno mejo in odprl se nam je čudovit razgled na
okoliške vrhove – videli smo vse od Olševe do Triglava. Ko smo se
naužili razgleda, smo znova začeli hoditi po gozdni stezi in nenadoma
se je pot spet obrnila navkreber. Zaradi varnosti smo si previdno
nadeli čelade. Po približno dveh urah in pol hoje smo dosegli 1759
metrov visok vrh Pristovškega Storžiča, kjer smo se okrepčali z malico
ter si odpočili.
Za spust smo izbrali drugo pot, ki nas je pripeljala na isto izhodišče.
Na poti nazaj smo naleteli na »pošast« – napravo za sečnjo, ki na
moderen način podira drevje v gozdu. Po približno uri hoje smo zopet
prispeli na križišče in se vrnili na pot, po kateri smo se povzpeli na vrh.
Od te točke smo potrebovali le še nekaj minut, da smo prispeli na
začetek naše poti.
Za zaključek smo se ustavili se v piceriji v Preddvoru, kjer smo se
okrepčali in si izmenjali misli ter vtise z lepo preživetega izleta.
besedilo: Urban Dimec
foto: Martina Ruperčič
