V soboto, 7. maja 2016, smo v sodelovanju s člani KD Grosuplja, katerega članica sem, za PD Polet izvedli turno kolesarski izlet na Pugled. V lepem sončnem vremenu se nas je na izhodišču v Grosupljem zbralo 15 kolesarjev. Z nekaterimi smo se videli po dolgem času in bili zato snidenja še bolj veseli. Iz izhodišča smo se ob romantični Grosupeljščici zapeljali iz Grosuplja, se povzpeli do Dobja, nato pa po gozdu do Panc, ki so priljubljena kolesarska destinacija tako za cestne kot za gorske kolesarje. Tudi tokrat je bilo v okrepčevalnici v času, ko smo se peljali mimo, že kar nekaj kolesarjev, nekaj pa jih je ravno prihajalo. Mi za počitek žal nismo imeli časa, ker smo turo šele dobro začeli in smo pot nadaljevali pod Debelim vrhom v smeri Javorja. Spustili smo se v Javorsko dolino in pri strelišču, kjer je v tistem trenutku močno pokalo, zavili levo k prvem bunkerju, ki smo ga obiskali peš. Po končanem obisku smo se posedli na hlode, kjer smo dvema nosačema posladkov, ki sem ju prinesla na turo in jih nismo pojedli zjutraj, zmanjšali težo nahrbtnikov. Okrepčani smo se napotili k drugemu bunkerju, ki smo ga obiskali s kolesom. Najpogumnejši se je tudi zapeljal po stopnicah, ki vodijo do okna bunkerja.
Po ogledu smo se zapeljali do glavne ceste, ki vodi na Javor in se v smeri Podlipoglava pripeljali do začetka vzpona na Veliki Lipoglav. Tam smo pri prijaznih domačinih dopolnili zaloge vode in počakali, da so vsi prispeli, vmes pa zakrpali še zračnico, ki je ravno med počitkom odpovedala poslušnost. Sledil je vzpon na cilj naše ture. Pugled je 615 m visok vrh, ki se nahaja med Podlipoglavom in Velikim Lipoglavom. Na vrhu stoji spomenik NOB. Od spomenika se nam je nudil pogled na Ljubljano.
Po krajšem počitku smo se vrnili do Velikega Lipoglava in po travniški potki odbrzeli do Malega Lipoglava do izletniške kmetije Pri Jakopcu, kjer smo se odžejali in se zaradi pretečih črnih oblakov hitro odpeljali naprej proti Magdalenski gori. Na njej stoji cerkev svete Magdalene, ki je zgrajena v kmečkem gotskem slogu. Magdalenska gora sodi med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji, na njej pa je speljana tudi urejena sprehajalna arheološka pot. Na njej se nismo dolgo zadrževali, ker so nas temni oblaki in oglašajoči se želodčki priganjali naprej. Spustili smo se do avtoceste in preko nadvoza, nato pa se mimo Koščakovega hriba vrnili na izhodišče, kjer smo na hitro pospravili kolesa in se odpravili na after v Pizzerijo Sonček, ki je na drugi strani stavbe. Takoj zatem se je ulila ploha, mi pa smo bili veseli, da smo ji ušli in da smo končali prijetno turo v lepem vremenu.
Mojca Starič
